Nacionalni ambasadorji

Miroslav Cerar st. je eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Osvojil je tri olimpijke medalje ter več kot 40 medalj na največjih mednarodnih tekmovanjih. Po končani tekmovalni karieri je končal študij prava in deloval kot odvetnik.

Miroslav Cerar je bil skupaj z Leonom Štukljem individualni ustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, sedaj pa je med drugim tudi predsednik Slovenske olimpijske akademije, ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play ter podpredsednik Evropskega fair play združenja.

Sašo Bertoncelj se je rodil v Kranju 16. julija 1984 in se s športno gimnastiko spoznal že v zelo zgodnjih letih. Treninge v Športnem društvu Narodni dom je pričel pri sedmih letih. Že od samega začetka je njegov trener Sebastijan Piletič. Med njegove največje uspehe je vpisal 2 medalji z evropskih prvenstev v letih 2010 in 2014, avgusta letos pa dodal še srebro iz Evropskega prvenstva v Glasgowu.

V letu 2007 je postal univerzitetni prvak na konju z ročaji. Na sredozemskih igrah je leta 2013 postal sredozemski prvak. V letih 2012 in 2013 je bil skupni zmagovalec lestvice svetovnega pokala na konju z ročaji. Zabeležil je 24 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala, od tega 8 zmag.

Januarja 2018 je Mednarodna gimnastična zveza po Sašu Bertonclju poimenovala telovadno vajo prvina bertoncelj. Tako je postal po Lojzetu Kolmanu, Aljažu Peganu in Alenu Dimicu še četrti slovenski telovadec, ki se je vpisal v gimnastično zgodovino z po njem imenovano prvino.

Sara Isaković je najuspešnejša slovenska plavalka, dobitnica srebrne olimpijske kolajne na Olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ki so predstavljale vrhunec njene športne kariere. Poleg športa je danes, tocno 4 let po zaključku kariere, svoje poslanstvo našla v raziskovanju delovanja možganov in “performance” psihologiji.

Po končani diplomi iz univerze Berkeley in magisterija v San Diegu, se je Sara začela ukvarjati z mladimi športniki, piloti ter poslovneži in jim pomaga izvesti optimalen nastop v stresnih situacijah. Sara se zavzema za zdrav način življenja ter promovira mentalni in fizični fitnes za dobro počutje ter odpornost v današnjem hitrem ter stresnem življenju. Je tudi ambasadorka za boj proti dopingu in se bori za cist šport.

Rok Perko, aplski smučar, član Smučarskega kluba Tržič in specialist za hitre discipline, je veljal za najbolj samozavestnega smučarja v slovenski karavani. Dvakrat se je kvalificiral na Olimpijske igre. V Vancouvru 2010 dosegel odlično 14. mesto, v ruskem Sočiju pa mu je nastop preprečila poškodba na treningu.

Član Smučarskega kluba Tržič je največji uspeh dosegel 15. decembra 2012 v Val Gardeni, ko je smukaško preizkušnjo sklenil na odličnem drugem mestu. Le za 19 stotink sekunde je zaostal za zmagovalcem, Američanom Stevenom Nymanom. Je tudi nekdanji mladinski svetovni prvak v smuku in podprvak v superveleslalomu.

Leta 2018 je pri 33. letih tekmovalne smuči postavil v kot in priznal, da je bila odločitev zelo težka. Alpsko smučanje od mladosti “njegov najboljši prijatelj”, pa vendar se oče dveh otrok že veseli novih podvigov v življenju.

Jernej Slivnik (26.11. 2000) (26.11. 2000) je najuspešnejši slovenski paraalpski smučar. Na paraolimpijskih igrah PyeongChang 2018 je debitiral in ob tem v slalomu prišel do izvrstnega 12. mesta, kar je najboljša slovenska uvrstitev na zimskih paraolimpijskih igrah po letu 1991.

Jernej je dijak jeseniške gimnazije, kjer ima status športnika, šolski kolektiv na čelu z ravnateljico mag. Lidijo Dornig pa mu stoji ob strani, da lahko dovolj časa nameni treningu in trenažnemu procesu.

Jernej je paraplegik. S smučanjem se je ukvarjal že pred prometno nesrečo. Med rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani je spoznal nekdanjega slovenskega paraolimpijca Gala Jakiča, ki mu je bil na športni poti v veliko pomoč in oporo. Z monoskijem je začel smučati leta 2009, ko se je preizkusil na tradicionalnem smučarskem kampu Zveze paraplegikov Slovenije v Kranjski Gori.

Raša Sraka Vuković (10. oktober 1979) je uspešna judoistka, olimpijka, ki je barve Slovenije zastopila na Poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah in 2012 v Londonu, kjer je zasedla 7. mesto. Na svetovnem prvenstvu leta 2005 v Kairu je osvojila prvo kolajno s tekmovanj te ravni v zgodovini slovenskega juda.

Raša je danes mlada mamica dveh otrok. Oba z možem Lukom Vukovićem sta krojila uspehe slovenskega juda, zato ni presenečenje, da strast do športa prenašata tudi na svoje otroke ter jih usmerjata v zdravn način življenja ter aktivno preživljanje časa.

Raša je diplomantka Fakultete za šport in ostaja zvesta judu. V obdobju 2014-2018 je predsednica Komisije športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije in predstavnica športnikov v Izvršnem odboru slovenske krovne športne organizacije.

Žan Košir je Slovensko javnost navdušil s kar tremi olimpijskimi kolajnami. Za malenkost se mu je izmuznil cel komplet, njegovo zbirko odličij pa tako krasi ena srebrna in dve bronasti lepotici, ki jih je osvojil v rusmekm Sočiju 2014 in južnokorejskem Pjongčangu 2018.

Košir je trenutno eden izmed najboljših deskarjev v alpskih disciplinah na snegu. Tekmuje v pararelnem slalomu in veleslalomu. Ima svojo lastno ekipo, ki jo tudi vodi.

V sezoni 2014/15 je Žan Košir kot prvi Slovenec osvojil veliki kristalni globus za slovensko deskanje. Poleg velikega je osvojil še dva mala in tako osvojil vse globuse, kar se je osvojiti dalo.

Brigita Langerholc Žager (23.7.1976 v Kranju) je za Slovenijo nastopila na poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyu in 2008 v Pekingu.

V Sydneyu je osvojila četrto mesto v teku na 800 m.

Med večje uspehe, ki jih je dosegla v svojem tekmovalnem obdobju šteje še peto mesto na svetovnem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu ameriških univerz.

Brigita je aktivna članica komisije za šport in ženske, ki deluje pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Mitja Petkovšek (6.2.1977 v Ljubljani) je eden najuspešnejših slovenskih orodnih telovadcev, največje uspehe je dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak. Treniral je v športnem društvu Narodni dom, pod vodstvom trenerja dr. Edvarda Kolarja.

Nastopil je na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000 in v Pekingu leta 2008, kjer je po večji napaki zasedel peto mesto. 26-krat je zmagal na tekmah za svetovni pokal, 9-krat je osvojil drugo mesto in 6-krat tretje. Leta 2005 sta z Aljažem Peganom na isti dan osvojila prvi naslov svetovnega prvaka v gimnastiki za Slovenijo in prvega za slovenske telovadce po 35 letih.

Leta 2008 se je vpisal v zgodovino, kot prvi, ki je v zgodovini FIG (mednarodna gimnastična zveza) osvojil več kot 1000 točk na kateremkoli orodju. Njemu je to uspelo na bradlji. 6. oktobra 2015 je v starosti 38 let napovedal konec kariere zaradi poškodbe hrbta.

Anja Čarman (22.3.1985 v Škofji Loki,) je slovenska plavalka. Za Slovenijo je nastopila na poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah, na poletnih olimpijskih igrah 2008 v Pekingu ter na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu.

V Atenah je nastopila v disciplinah 400 metrov prosto, 200 metrov hrbtno in v štafeti 4 x 200 metrov prosto. V prostem slogu je osvojila 24. mesto, v hrbtnem je končala na 23. mestu, slovenska štafeta pa je zasedla 16. mesto.

V Pekingu je nastopila v disciplinah 100 in 200 metrov hrbtno. Na 100 metrov je osvojila 26. mesto, na 200 metrov pa je bila 16.

Marko Milič (7.5.1977 v Kranju) je nekdanji slovenski košarkar in prvi Slovenec, ki je zaigral v ligi NBA. Kakšna je vaša prva asociacija na košarkarja Marka Miliča? Večina ljubiteljev košarke se še danes spomni, kako je marca 1995 na tekmi All Start v ljubljanski hali Tivoli preskočil avto in žogo zabil v koš. Marko je, kot rečeno, tudi prvi slovenski košarkar, ki je zaigral v ligi NBA. Leta 1997 so ga kot peti izbor drugega kroga (34. izbor skupno) izbrali Philadelphia 76ers. 199 cm visoki Milič je lahko igral na obeh krilnih igralnih mestih.

Marko Milič izhaja iz športne družine. Mati, Metka Papler, je bila državna rekorderka v metu diska, oče, Vladimir Milič, je bil olimpijec nekdanje Jugoslavije v suvanju krogle.

Leta 2015 se je poslovil od igranja profesionalne košarke: Čepšav še vedno deluje v košarki, pa nekdanji slovenski košarkar je po koncu športne kariere košarkarsko igrišče zamenjal s teniškim. Vse tri njegovee hčerke so namreč ljubezen do športa prevzele po svojih starših, le da se na športnem igrišču spopadajo s teniško žogico.

Dejan Fabčič (16.9.1977 v Šempetru pri Gorici) je uspešen slovenski športnik, sicer zdravnik po poklicu. Na paraolimpijskih igrah v Riu je osvojil šesto mesto v finalu parakajakaške preizkušnje v kategoriji KL2 v šprintu na 200 m.

Je svojevrsten fenomen: na igrah v Pekingu je leta 2008 uspešno branil slovenske barve kot paraplavalec in ravno tako osvojil šesto mesto na 100 m prsno in osmo mesto na 100 m hrbtno, štiri leta pozneje pa je v Riu nastopil kot parakajakaš. Njegovi dosežki v parakajaku: EP: 2016 – 3. mesto, 2015 – 5. mesto; SP: 2016 – 5. mesto, 2015 – 6. mesto, OR: 00:45.276.

Andrej Hauptman (5.5., 1975 v Ljubljani) je nekdanji slovenski profesionalni cestni kolesar.

Andrej Hauptman je bil član Slovenske olimpijske ekipe na Olimpijskih igrah leta 2000 v Sydney-u in leta 2004 na Olimpijskih igrah v Atenah.

Njegovi največji uspehi so 5. mesto na Olimpijskih igrah v Atenah v cestnem kolesarstvu. 3. mesto na Svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu, leta 2001 na Portugalskem in ter četrto mesto na Svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu, leta 2002 v Belgiji.

Darko Đurić (rojen leta 1989) je bil izjemen parašportnik.

Junija 2020 je sklenil svojo športno pot. Poslovil se je dvakratni svetovni prvak, aktualni evropski prvak in svetovni rekorder, ki se je hitro zapisal parašportu, v katerem je našel smisel. S svojo prezenco in dosežki postal ikona in simbol parašporta in navdih mnogim v Sloveniji.

Na prvem odmevnem mednarodnem tekmovanju, predtem je igral tudi odbojko sede, je nastopil leta 2009, ko je plaval na evropskem prvenstvu v Reykjaviku. Prvo kolajno je osvojil leta 2011 na EP v Berlinu, ko je bil srebrn na 50m delfin. Do danes se je nabralo osem odličij: leta 2012 je bil dvakrat svetovni prvak na SP v Montrealu, kjer je pokoril svet na 50m delfin in 100m prosto. Nastopil je na dveh paralimpijskih igrah. V Londonu je 2012. dvakrat popravil svetovni rekord na 50m delfin, na 50m prosto pa se je zavihtel najvišje – na 5. mesto. Pred štirimi leti je 4. na 200m prosto in 50m prosto. Leto za tem je na odprtem prvenstvu Nizozemske še dvakrat popravil svetovni rekord na 50m delfin. Pred dvema letoma je še zadnjič nastopil na evropskem prvenstvu – Dublin je zapustil z zlatom na 50m prosto in bronom na 200m prosto. Za Darkov razvoj so skrbeli Blanka Zupan, Katja Ovsenik, Boro Štrumbelj, Jana Čander, Matej Globočnik, Alen Kramar, Emil Tahirovič, nizozemska strokovnjaka Sander Nijhuis in Bram Dekker, Tea Kosnjek (kondicijska trenerka). Darko pa je ob tem dejal, da gre posebna zahvala Gregi Nahtigalu za odlično sodelovanje že kot fizioterapevtu v Montrealu (svetovno prvenstvo leta 2013) in kot spremljevalcu na EP v Dublinu 2018.

Luka Žvižej, 9. december 1980, Celje.
Luka je za člansko ekipo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško prvič zaigral v sezoni 1997/98 proti ekipi RK Krško. Dres reprezentance Slovenije je prvič oblekel proti Italiji konec leta 2000. Tujino je prvič izkusil 2003 s prestopom k Teka Cantabriji in že naslednje leto podpisal kot prvi Slovenec za FC Barcelono s katero je postal še isto sezono evropski prvak. Nastopil je tudi na Poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah, kjer je z reprezentanco osvojil enajsto mesto. Pred vrnitvijo v Celje pa je igral še na madžarskem za Pick Szeged. V svoji vitrini ima večkratni slovenski in en španski naslov državnega prvaka, en madžarski in večkrat slovenski naslov pokalnih zmagovalcev. Na večni lestvici nastopov za reprezentanco zaseda 2. mesto, je pa rekorder po številu zadetkov vseh časov (702 zadetka).