V sredo, 26. 9. 2018, je v Ljubljani potekal drugi strokovni posvet v okviru Evropskega tedna športa z naslovom Kaj je zdrav šport mladih. Posvet je organiziralo Ministrstvo za zdravje in Fakulteta za šport ob krovni koordinaciji Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.
Udeležili so se ga strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki športniki: pediatri, trenerji, športni pedagogi in drugi. Na posvetu je bilo izpostavljeno, da ne smemo pozabiti tudi na vse tiste otroke, ki so premalo telesno dejavni. Ob tem je pomembna novica, da nam je v Sloveniji na podlagi sistematičnih ukrepov uspelo zaustaviti in obrniti trend naraščanja debelosti otrok.
Otroci športniki spadajo med tiste skupine, ki potrebujejo posebno skrb, saj resno ukvarjanje s športom predstavlja praviloma velik telesni in čustveni napor za mlado telo. Pri optimalni skrbi za otroka športnika je zato podpora trenerjev, športnih pedagogov in pediatrov ključnega pomena. V pomoč staršem so na letošnjem posvetu predstavili priporočila, zbrana v knjižici Podprite svojega otroka športnika.
»Redna telesna dejavnost je najboljši recept za zdravo življenje«
Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje, je posvet otvorila z besedami »Osnovno sporočilo v tednu Evropskega tedna športa je preprosto: Zdravo uživaj & več gibaj. Redna telesna dejavnost in ustrezna prehrana sta najboljši naložbi v zdravje in recept za dolgo življenje ter aktivno starost.«
Dekan Fakultete za šport dr. Milan Žvan je izpostavil, da telesna dejavnost krepi telo in psiho-socialne sposobnosti človeka. Opozoril je, da se v predšolskem obdobju razvije kar 70 odstotkov možganskih povezav, ki tvorijo ogrodje za kasnejše otrokove sposobnosti in lastnosti. Dekan Fakultete za šport je zaključil: »Reden, ustrezno odmerjen, na najbolj široki možni izbrani paleti ponudbe športov, to je zdrav šport mladih.«
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – ZŠZ Bogdan Gabrovec je v uvodnem pozdravu zbranim strokovnjakom s področja telesne dejavnosti mladih poudaril, da je telesno dejavnost potrebno spodbujati vsak dan, ne samo v Evropskem tednu športa. Zato podpira prizadevanja za povečanje telesne dejavnosti v šolah.
»Za svojega otroka narediš največ, če si mu dober zgled«
Doc. dr. Marta Bon s Fakultete za šport je predstavila različne vidike vseh, ki se vključujejo v podporo otrokom športnikom. Izpostavila je izzive, s katerimi se srečujejo trenerji in starši, ter pomen sodelovanja. Otroci se predvsem učijo z zgledom, kar je podkrepila tudi z raziskavo o pogledu otrok na dejanja staršev in trenerjev. Dr. Marta Bon: »Šport v Sloveniji je res dober. Moramo pa še vedno napredovati.«
»Ne smemo pozabiti na gibljivost«
Doc. dr. Primož Pori, Fakulteta za šport: »Otroku želimo tudi na športni poti pomagati, da bo postal dober človek. Vse to podpiramo vsi, ki smo na terenu – trenerji, zdravniki. Pri treningu ne smemo pozabiti na vključevanje vaj za gibljivost. Ta bi morala imeti pomembnejše mesto pri vadbi, saj pomembno vpliva na stabilnost in moč.« Med drugim je izpostavil pomen natančnega dela z mladimi, saj se takrat vzpostavljajo gibalni vzorci.
Z večjimi obremenitvami se veča možnost deformacij
Izr. Prof. dr. Janez Brecelj, spec. ort, z Ortopedske klinike je opozoril, da se večajo obremenitve mladih športnikov s pogostimi treningi, pogostejša so potovanja na tekme, s tem pridejo tudi zahtevne psihične obremenitve. Preobremenitve pa lahko povzročijo celo trajne deformacije, ki se lahko odrazijo tudi na skeletu. Med vzroki so lahko neprimerna vadba ob rasti otrok ali pa poškodbe, ki nastanejo ob vadbi. V obdobju rasti je izjemnega pomena kakovosten trening, ki je prilagojen posamezniku (vključevanje razteznih vaj, pomemben je čas za počitek).
Minimalna dnevna aktivnost: 60 minut
Doc. dr. Vedran Hadžić, dr. med., Fakulteta za šport: »Če imamo otroka, ki se pravilno hrani in je gibalno aktiven, bomo imeli tudi takega odraslega.« Pri športu pa moramo vedno gledati na koristi in tveganja. Otroci in mladostniki morajo biti aktivni minimalno 60 minut na dan. S tako vadbo dosegajo manjše tveganje za prekomerno telesno težo, z vadbo potrjeno dosegajo tudi boljše rezultate v šoli. Koristi so bistveno večje od tveganj. Se pa tveganj moramo zavedati in jih preventivno preprečevati. Posebej je opozoril na pretreniranost, ki pa ni nujno rešljiva samo s počitkom.
»Samo 5 % prehranskih dopolnil je dokazano učinkovitih«
Dr. Nina Makuc, Slovenska antidoping organizacija: »V testiranju smo ugotovili, da 69 % vrhunskih športnikov redno jemlje prehranska dopolnila.« Poudarila je, da odsvetujejo uporabo prehranskih dopolnil zaradi nezadostnih testiranj učinkovitosti. Posebej je izpostavila: »Znanstveno dokazano je, da je samo 5 % prehranskih dopolnil učinkovitih. Športnik bi se zato moral zelo poglobiti v sestavo, da bi našel učinkovita in nekontaminirana dopolnila. Problem je, da vse sestavine niso navedene ali pa so navedene, pa jih dopolnilo dejansko ne vsebuje.« Poudarila je, da pri mladih športnikih izboljšanja ne gre iskati pri iskanju preko prehranskih dopolnil. V kolikor dejstva ne odvrnejo od uporabe, pa predvsem izpostavlja naslednje: »Ne kupujte preko spleta – kupujte v lekarni. Izogibajte se močno oglaševanih dopolnil.«
»Slovencem gre bolje kot Avstralcem«
Caleb Wilson Gahan, University of Southern Queensland, je predstavil pomen in izvajanje treninga moči pri mladih na primeru Avstralije.
Posvet je 170 udeležencev zaključilo z razpravo, na kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Fakultete za šport, Olimpijskega komiteja Slovenija ter SLOADO.